V Evropskem svetu bodo po nareku Evropske Komisije jutri znova glasovali o odločitvah, ki bodo trajno prizadele življenje in pravice Evropejk in Evropejcev ne le z omejevanjem njihovih pravic na spletu, ampak tudi z veliko gospodarsko škodo, ki jo slabo zastavljeni predlogi povzročijo za internet. Korporativno monopolistični lobiji hočejo skozi pravni stroj EU v reformo avtorskega prava spraviti le lastne zahteve, zato bi reformo danes bolje poimenovali “preoblikovanje avtorskega prava s ciljem monopola, ki bo v Evropi povzročil socialno in gospodarsko katastrofo”.
Evropska unija krvavo potrebuje reformo avtorskega prava, ki bo upoštevala vse deležnike in učinke, ne le ozke interese velikih založnikov. Zato v Evropskem parlamentu naša Piratska evropska poslanka Julija Reda že cel svoj mandat bije ključen boj – pri reformi avtorske zakonodaje želi obvarovati Evropejke in Evropejce pred požrešnimi založniškimi lobiji.
Kako bo to prizadelo nas?
Problematičnih členov je več, vendar vam danes predstavljamo prva dva, ki bosta imela najširše posledice.
13. člen – univerzalna cenzura internetnih storitev
Če bo sprejet, bo ta člen od vseh spletnih platform, ki posedujejo “velike količine” uporabniških podatkov (slik, posnetkov, sporočil, datotek itd.), zahteval nadzor in filtriranje vsega delovanja in preverjanje vseh naloženih vsebin, če bi te morda kršile avtorske pravice.
To bo vodilo v obvezno avtomatizirano zaznavo in odstranjevanje vsebine, ki ima kakršen koli potencial za kršitev avtorskih pravic. Založniki bodo spletnim platformam predali navodila, katere vsebine naj avtomatsko odstranijo, kar bo na samostojne ustvarjalce naložilo neobvladljiva bremena. Hkrati bo internet postal najbolj ironično orodje našega časa: internet, največji tehnološki dosežek človeštva v 20. stoletju bo podvržen srednjeveški obliki sodstva, kjer si kriv, dokler ne dokažeš, da si nedolžen, saj bomo posamezniki primorani dokazovati, da naša izvirna vsebina ne krši avtorskih pravic velikih založniških podjetij.
Zdajšnje rešitve, ki zadostujejo standardom filtriranja, niso zmožne razlikovati med vsebino, ki krši avtorske pravice ter vsebino, ki zakonito posnema, remiksira ali parodizira ideje oziroma gradivo, kar avtorsko pravo specifično določa kot izjeme pri ponovni uporabi avtorsko zaščitenega gradiva. Filtri marsikdaj tudi ne delujejo pravilno, kar pomeni, da bo cenzurirano še več povsem zakonite vsebine.
Takšne zakonodajne rešitve bodo terjale robotsko preverjanje ali ustvarjene vsebine posegajo ali ne v rigiden sistem avtorskega prava in bodo onemogočale razvoj kulture, ki od nekdaj »stoji na ramenih predhodnikov«.
11. člen – davek na linke
Predlog zahteva, da mora vsak, ki želi deliti povezavo do članka, za tako početje pridobiti licenco ali drugače povedano, plačati. Pravica na povezavi bi veljala 20 let od trenutka objave! Tako bo omejen prost pretok informacij, ki je ključnega pomena za razvoj zdrave demokracije.
Nova pravica se bo nanašala praktično na kakršnokoli uporabo, tudi na uporabo zelo manjhnega dela novic ali drugih vsebin npr. celo del linka. Kdor bo na takšen način uporabljal novice, četudi le kot citate v člankih, bo moral plačati licenčnino institucionalnim tiskanim medijem oziroma založnikom.
Primera iz Nemčije in Španije sta že pokazala, da tak način delovanja preprosto ne deluje. V Nemčiji bo zakon kmalu razglašen kot neveljaven na sodišču, medtem ko je v Španiji davek na povezavo imel velike negativne posledice na vidnost in dostop do informacij.
Ta člen lepo kaže, kako se lahko razvoj, ki ne služi ljudem, ampak profitu, kaj hitro sfiži. Davek na povezave bi obenem še poglobil krizo dezinformacij ali “fake news”, saj prav spletne strani, katerih namen je propaganda in ne čim bolj objektivno informiranje javnosti, za povezovanje do svojih vsebin ne bi zaračunavale.
Kaj bomo storili mi?
V boju za oblikovanje evropskih direktiv ne sodelujejo le evropski poslanci – ključne so vlade posameznih držav! Zato Pirati danes apeliramo štiri ministrstva, kako bo republika Slovenija jutri glasovala na sestanku COREPER, kjer se bodo države članice zadnjič odločale o predlogu Direktive, preden se prične razprava z Evropskim parlamentom. V postopku usklajevanja so sodelovala: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo. Kakšna stališča so zastopala in kakšno je stališče Slovenije.
Zloraba reforme avtorskega prava je dokaz, kako globoko seže vpliv lobijev velikih založniških družb. Obenem je boj proti njim prikaz potrebe po obstoju Piratov, ker hočemo, da bo razvoj tudi v prihodnosti služil ljudem. Pridružujemo se že obstoječim pobudam mednarodnih piratov in akademikov, ki naslavljajo tudi druge težave reforme.
Nočemo živeti v političnem svetu, kjer le stopicljamo od enega požara do drugega ter jih gasimo v upanju, da obdržimo dosedanji tehnološki napredek v službi družbe, ne le profitov korporacij.
Pirati stremimo k ideji, da bomo tudi prihodnje tehnološke rešitve, ne samo internet, uspešno predstavili politikom, ki niso najbolj vešči tehnološkega napredka, ter jih uspešno izkoristili za dobro vseh, ne le tistih z najglobljim žepom.
