Želimo dočakati dan, ko se bo slovenska birokracija umirila in ne bo poskušala v kali zatreti vsakršne inovacije, ko ta postane dostopna širši javnosti. Ta dan je očitno še daleč, saj je Javna agencija za civilno letalstvo že sprejela direktivo o uporabi brezpilotnih zrakoplovov.
Brezpilotni zrakoplovi (beri: droni) se kot eden izmed večjih trendov zadnjih let v javnosti odmevajo tako v obliki nekajmetrskih brezpilotnih letal, ki jih vojske po svetu in pri nas veselo kupujejo in uporabljajo, kot tudi v obliki letal, primernih za civilno uporabo. Okoli teh je že tudi pri nas zrasla baza amaterskih in profesionalnih ustvarjalcev ter letalcev.
Funkcionalnost dronov je v zadnjih nekaj letih eksponentno narasla: danes se uporabljajo za prevažanje tovora, v kmetijstvu, za snemanje osupljivih zračnih posnetkov (ki so bili prej privilegij tistih, ki so si lahko privoščili dražje in manj zmogljive elektronsko vodene helikopterje). Okoli inovativne tehnologije je zrasla tudi športna aktivnost.
Pirati verjamemo, da ljudem bodisi za lastno zabavo bodisi za komercialne namene (ki s tem ne ogrožajo ljudi, okolja in delovanja ostalih) ni potrebno postavljati ovir in od njih zahtevati nerazumnega truda pri opravljanju njihovega dela ali hobija. Seveda se moramo zavedati nesreč, do katerih lahko pride zaradi neustreznega pilotiranja. Letenje dronov zahteva več kot le pritiskanje na krmilnik: zahteva poznavanje aeronavtike in delovanja zrakoplova, vpliva zračnega tlaka, temperature in vetra. Zanemarjanje zunanjih faktorjev in mehanskih zmogljivosti pri letenju lahko hitro privede do nesreč.
Kaj je smotrna in kaj nesmotrna regulacija?
Osnoven pristop k novim tehnologijam mora biti takšen, da se postavi ločnico med komercialno in nekomercialno uporabo. Pri pripravi zakonodaje, katere namen je urediti in usmeriti uporabo dronov, naj se zakonodajni organ poveže z zainteresirano in strokovno javnostjo ter pripravi ustrezna in sprejemljiva pravila ter regulacije.
Prijavljanje vsakega leta za hobi, tudi komercialno uporabo, je nesmotrno, če se jasno začrta pravila in meje takšne uporabe. Bolj smiselno kot popolna prepoved komercialne uporabe je, da se poskrbi in regulira ustrezno pripravljenost izvajalcev takšnih storitev in postopke za homologacijo zrakoplovov za komercialno uporabo. Namesto prepovedi bi moral biti osrednji cilj regulacije krepitev osebne odgovornosti izvajalcev.
Ljudi, ki se s tem že danes ukvarjajo, je potrebno vključiti v proces, da soustvarijo prihodnost panoge v Sloveniji, kar je popolnoma nasprotno od poti, ki jo je ubrala Agencija za civilno letalstvo. Vse prej navedene zmogljivosti so danes zaradi prepovedi komercialne uporabe v Sloveniji onemogočene in kot družba smo bogatejši le še za en žalosten izraz birokratskega aparata.
Kako naprej?
Industrija dronov raste in s seboj ljudem prinaša veliko priložnosti, ki so bile prej na voljo le tistim, ki so imeli helikopterje in žerjave. Dostopna tehnologija, kot je ta, pa po drugi strani marsikomu olajša življenje in mu ponudi orodje za ustvarjanje stvari, o katerih je pred tem lahko le sanjal.
Tehnologija, ki daje priložnosti, je nekaj dobrodošlega in nekaj, za kar bi kot družba morali stremeti k njenemu vključevanju v proizvodne in ostale procese ter temu primerno neprestano razvijati obstoječe strukture in jih prilagajati tehnološkemu napredku. Kot družba se moramo zavedati, da so regulacije in ideje, ki želijo tehnologijo in inovacije 21. stoletja vpeti v spone preteklih časov na napačni strani zgodovine.
