Tako se jim očitno zdi v slovenski Policiji in vseh centrih za socialno delo. Vsaj tako je naše mnenje, saj je Policija vabilo na okroglo mizo na temo nasilje v družini zavrnila, s centrov za socialno delo, ki mimogrede nimajo skupnega naslova za naslavljanje takih vabil in so povsem neorganizirani, pa sploh nismo dobili odgovora.
Kaj je v bistvu srž naše okrogle mize? Zakon o preprečevanju nasilja v družini je, milo rečeno, slab. Veliko pove že dejstvo, da pravniki v primeru fizičnega družinskega nasilja raje obtožijo nasilneža za nasilništvo (296. člen KZ-1) kot po zakonu za nasilje v družini.
Dosedanji zakon ni vseboval zadostnih ukrepov proti različnim vrstam nasilja (psihičnemu, ekonomskemu, itd.), katerega sicer na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sedaj ‘popravljajo’, a lepotni popravki napak v tem zakonu ne morejo popraviti.
Težaven je tudi pristop Ministrstva do prejemanja popravkov s strani organizacij in posameznikov, ki se ukvarjajo s tem področjem. Roki za vložitev popravkov so kratki, javnosti sporočeni netransparentno, dejansko stanje pa medlo, če smo optimistični.
Z okroglo mizo smo Pirati želeli izvedeti, kakšno je dejansko stanje. To smo hoteli izvedeti od ljudi, ki se tako z zakonom kot tudi s problematiko ukvarjajo na dnevni ravni. Prav od njih smo si želeli izvedeti, kaj trenutnemu zakonu manjka, kje je povsem zgrešil namen, katere spremembe zakona so najbolj kritične in na kaj mora biti zainteresirana javnost najbolj pozorna pri uveljavljanju sprememb trenutnega zakona.
Policija nam je v svojem odgovoru sicer napisala, da je nasilje v družini “pomembna tema” a se dogodka žal “ne morejo udeležiti”. Morda pa jim primanjkuje kadra in ni nikogar na voljo?
In zaposleni na centru za socialno delo?
so bili ali odklonilni ali pa nam preprosto niso odgovorili. Nato smo poslali še e-pošto na Skupnost centrov za socialno delo ter vsem ljubljanskim CSD-jem in tudi nekaterim v večjih krajih po Sloveniji, ali bi poslali vsaj nekega predstavnika centrov. Nanjo niso odgovorili ali pa so odgovorili odklonilno. Vabilo, ki smo ga poslali CSD-jem.
Se nam samo zdi, ali je odgovornim ustanovam za to področje praktično vseeno? So morda mnenja, da se trenutnega položaja nasilja v družini ne more popraviti? So teme preveč ‘tabu’ da bi se o njih odgovorne službe pogovarjale?
Plehki izgovori
Pristop tako CSD-jev kot Policije je do te tematike preprosto neprimeren njihovi funkciji, kaj šele ideji, da živimo v socialni državi. Države, ki za svoje prebivalstvo skrbijo vedoč, da se ravno v družinskem krogu dogajajo največja grozodejstva proti otrokom, ženskam kot tudi moškim, so resnične socialne države. Ustanove, ki predstavljajo državo na tem področju morajo sodelovati, ko se pojavi priložnost za diskusijo in reševanje obstoječih težav.
Okrogla miza bo torej stekla, a brez mnenja, izkušenj in pogleda na zakonodajo in reševanje obstoječih ter nastajajočih težav s strani državnih ustanov, ki so najbolj vpete v zaščito žrtev. Kot vedno, vse preveč dela v Sloveniji sloni na funkcionalnosti prostovoljnih in nevladnih organizacij.
Želimo si, da bi težave v Sloveniji končno začeli reševati s sodelovanjem, ne z razdvajanjem. Pri reševanju tako hude težave, kot je nasilje v družini, morajo za delo poprijeti prav vsi. S sodelovanjem lahko dosežemo veliko več z veliko boljšimi rezultati. Vsi moramo stremeti k temu, da čim manj ljudi trpi zaradi nasilja, saj si prav vsi zaslužimo dostojno življenje, brez nasilja.
In dogodek?
Seveda ste vsi vabljeni, da se dogodka udeležite.
Vam ne bo uspelo? Brez skrbi, na voljo bo tudi preko spleta!
