Pragmatični pogledi na obstoj Roga

V Ljubljani poteka upravičen upor proti rušenju bivšega industrijskega kompleksa Rog, ki je v zadnjih desetih letih postal center umetniških, političnih, humanitarnih, družbenih in kulturnih dogodkov.

Že sam kulturni razvoj okolice h pogajalski mizi prinese tehtne razloge, zakaj je rušenje bivše tovarne Rog slabo zamišljen projekt. Družbeni doprinos okolici, mestu, celo državi, pa je v primerjavi s stroški še ene gradbene jame preprosto neprimerljiv.

Bivša tovarna Rog je eden redkih resnično javnih prostorov, kjer človeku ne sodijo po politični pripadnosti, etničnem ozadju ali gmotnem stanju. V Rogu so resnično dobrodošli vsi, ki se želijo na lasten način ali pa v skupnosti z drugimi izraziti ter na lokalno skupnost in posledično Ljubljano napraviti lasten pečat, ki je dejansko vpet z željami in razvojem skupnosti in ni umetno konstruiran proces ‘urbanega načrtovanja’ s strani ljudi, ki v te procese niso vpeti in jih preprosto ne spoštujejo.

Pirati vemo, da se vrednosti mesta ne meri le v obiskanosti, priljubljenosti in ekonomski moči, temveč tudi v tem, da prebivalci omogočijo, da je njihovo mesto kraj vseh prebivalcev, ne le elitnih izbrancev in političnih somišljenikov mestnih političnih veljakov. A tega na Mestni občini Ljubljana očitno ne razumejo.

Po pritiskih na civilno družbo in organizacije Mestna občina seže po fizičnem nasilju

Med dogajanjem smo bili ravno tako priča enostranski komunikaciji in zaostrovanju odnosov s strani Mestne občine Ljubljana. V iskanju široke podpore se je izvajal nedopusten pritisk na civilnodružbene skupine in ustvarjalce, ki delujejo v Rogu.

Tekom vikenda so se zadeve še stopnjevale. V ponedeljek zjutraj so varnostniki fizično napadli uporabnike Roga ter ostale, ki nasprotujejo rušenju tovarne Rog ter z bagrom uničili verski objekt. Takšen odnos oblastnikov do ljudi je nesprejemljiv in nedopusten. Pokazali so način mafijskega delovanja, ki naj bi bil za demokratično družbo nesprejemljiv.

Trenutni cilj MOL: kopanje gradbenih jam namesto nudenja podpore samonastalim skupinam

Razvojna politika Mestne občine Ljubljana pa se je tudi po merilih tržne logike izkazala za uničujočo, saj za seboj bolj ali manj pušča opustošenje. Ljubljana, ki se po svetu hvali kot najlepše mesto, je v resnici mesto gradbenih jam in nedokončanih megalomanskih projektov. Poglejmo, kaj se dogaja z razvojem NUK2. Ko se je že mislilo, da bo nastala še ena permanentna gradbena jama, kjer se nabira deževnica in ki bi bila primerna samo za ribogojnico, je na njej zraslo: plačljivo parkirišče. Lista nedokončanih “projektov” je še veliko daljša.

Gre se tudi za vprašanje javnega interesa pri razvijanju skupnih prostorov in ostalih projektov. Megalomanski projekti, ki kujejo zasebne dobičke so financirani iz javnih sredstev, medtem ko se izgube in napake le-teh prenašajo na pleča države. V takšnem ozračju je pomembno, da se zavedamo pomena avtonomnih iniciativ in direktne akcije od ljudi, ne da se aktivno delovanje za in v imenu skupnosti ruši in degradira.

Zato poziv županu: preden rušite nekaj, kar deluje in kar mestu in lokalni skupnosti doprinaša vrednost, najprej dokončajte vse tiste projekte, ki ste jih že začeli in sedaj samevajo (Cukrarna, Kolizej, Tobačna, NUK 2, Šumi, Bavarc, Spodnja Šiška, nedokončani Celovški dvori…). V kolikor pa želite investirati nekaj milijonov davkoplačevalskega denarja, vam Pirati predlagamo, da namesto še enega spomenika samemu sebi denar raje vložite v vzdrževanje in obnovitev javnih prostorov (igrišča, parki…) po raznih ljubljanskih naseljih, ki so bila do sedaj zaradi svoje politične ali javne neizpostavljenosti sistematično ignorirana.

doprinos širši skupnosti trenutne oblike tovarne ROG je veliko večji kot, po upih župana, elitna stanovanja ali precej bolj realno 10 let stoječa gradbena jama, ali v pravem ljubljanskem duhu, še eno ‘začasno’ plačljivo parkirišče.