V petek, 1. novembra zjutraj so homofobi brutalno napadli v LGBT klubu Tiffany na Metelkovi v Ljubljani. Pirati smo napad že javno obsodili in pozvali Slovensko policijo, da svoje delo korektno opravi. V zadnjih tednih smo tako priča že drugemu homofobemu napadu v Sloveniji.
Ob samih napadih, ki so vsega obsojanja vredni, pa so vedno bolj zaskrbljujoče tudi reakcije javnosti. Relativiziranje in opravičevanje teh zločinov in storilcev kaže na družbenih omrežjih kaže, da je vsaj za del slovenske javnosti nasilje nad ranljivimi skupinami sprejemljivo, ali že kar zaželjeno.
Odprta in razvita družba pomeni tudi toleranco do marginaliziranih skupin in drugače mislečih, pravico do svobode govora in hitro ter učinkovito sankcioniranje vseh, ki ščuvajo k nasilju nad drugimi in drugače mislečimi. Pogosto govorimo, da so nam zgled razvite države EU, kot so Nemčija, Avstrija, Francija in podobne. Všeč so nam predvsem zaradi visokega standarda in razvitega gospodarstva.
Pozabljamo, da gospodarstvo noče investirati v države, kjer je zakonodaja nedorečena in sodstvo neučinkovito. Za slovenijo velja vse troje. Sem pa prav tako sodi spoštovanje človekovih pravic in svoboščin.
Sovražni govor je v Sloveniji dovoljen
Najbolj alarmantno pa je, da nasilje nad ranljivimi skupinami zagovarjajo tudi del politične elite na čelu s prvakom SDS, Janezom Ivanom Janšo. Namesto, da bi brutalni napad na fante in dekleta v “Tifli” obsodil, kot bi to storil vsak odgovoren politik in človek, je naznanil izdajo priročnika, ki govori o regresivnem skrajno desnem konzervativizmu ter demonizira pravice LGBT skupnosti. Skrajni desničarji svoje sporočilo zavijajo v “varovanje” otrok pred LGBT “ideologijo” v šolah, kar je milo rečeno višek cinizma in sprenevedanja! Če se moramo zares koga bati v teh državi, so to ljudje, ki s hujskaško retoriko spodbujajo nasilje in tistih, ki jim nasedejo in v imenu ideološke, rasne, spolne, “čistosti” zganjajo nasilje nad drugimi.
Ob tem Svet Evrope javno opozarja Slovenijo, da pri nas ne preganjamo sovražnega govora! To potrjujejo primerjalni podatki z drugimi evropskimi državami. Razvite države sovražni govor obravnavajo kot grožnjo človekovim pravicam in ne zgolj kot vznemirjanje javnosti. V Sloveniji za sovražni govor skoraj nihče ne odgovarja. Prav tako sodstvo skoraj nikogar ne preganja zaradi pozivov k napadom na “manjvredne” in “nenaravne”, kamor po mnenju desničarjev, spada tudi LGBT skupnost.
Težava je v zakonu in razlagi zakona, na podlagi katere storilci skoraj nikoli ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev kazenske odgovornosti.
Čeprav Slovenija za razvito Evropo zaostaja na mnogih področjih, pa sem prepričan, da je čas, da zakonodajo na tem kritičnem področju, uskladimo vsaj z minimalnimi evropskimi standardi. Sovražni govor, ki mu sledijo zločini iz sovraštva, ni šala. Noben genocid se ni zgodil sam od sebe, brez predhodnega sovražnega govora. Čas je, da Vlada začne sovražni govor obravnavati kot grožnjo, kršenje zakonodaje ter pravic ranljivih skupin in ne le kot vznemirjanje javnosti.
Za primerjavo: med letoma 2015 in 2017 je bilo v Avstriji zaradi sovražnega govora obsojenih 287 ljudi. V Sloveniji smo v istem obdobju obsodili le tri.
“Za otroke gre”
Spomnimo se dveh neuspešnih referendumov o novem družinskem zakoniku. Samoklicani borci za pravice otrok so poskrbeli, da smo na referendumu odločali o pravicah manjšin. Oba referenduma sta pustila velik madež na področju človekovih pravic in svoboščin ter Slovenijo potisnila na rob evropskega humanega okvirja.
Koalicijo Za otroke gre je med drugimi javno podprla tudi največja opozicijska stranka SDS. Otrokom so menda želeli zagotoviti očeta in mater ter “normalen razvoj”, kot ga vidi skrajna desnica, prepletena s katoliško Cerkvijo (ki jo, kako bizarno, pestijo redni pedofilski škandali!).
Omenjena politika se skriva za bojem za družino in otroke. A jim s svojim delovanjem bolj ko ne samo škoduje. Nenazadnje SDS, ki jo tako “skrbi” za otroke, ni storila popolnoma ničesar, da bi preprečila ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Ukinitev bo najbolj prizadela socialno ranljive družine, starše samohranilce in njihove otroke.
So morda v očeh SDS in desnih fundamentalistov tudi samohranilke in njihovi “pankrti” manjvredni? Vsekakor to niso družine mama + oče + otroci + župnik, kar bi, kot kaže ustrezalo SDS.
V SDS so se glasovanja na to temo vzdržali. Za čigave in katere otroke gre? In kakšen pravice bodo ti otroci, tudi otroci SDS, kot geji, lezbijke in transeksualci, imeli, ko bodo odrasli?
* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.
