Podjetja so se navadila pisati dolge in zapletene pogoje uporabe, ki jih nihče ne razume, zato so se jih vsi navadili ignorirati in se z njimi preprosto strinjajo, ne da bi jih sploh prebrali. To je postalo velik problem, saj spodkopava koncept pogodbe kot take in podjetjem omogoča spodkopavanje pravic državljanov brez demokratičnega nadzora. Morda pa potrebujemo predpise.
Ljudje se dandanes strinjajo z vsem in samo skomignejo, rekoč »ja, seveda«. V pogojih uporabe določene spletne strani se lahko skriva klavzula, s katero prenesete vse premoženje s hišo vred, pa tega ne bi nihče opazil. To je resna težava, saj so se naši predniki trdo borili, da so nam omogočili pravice, ki jih imamo danes – pravice, ki jih rutinsko zavračamo, samo da lahko igramo najnovejšo igro.
Vendar je stvar rahlo bolj zapletena. Ker se na vsakem koraku srečujemo z nepremostljivimi ovirami, ki jih je vzpostavil pravni svet, smo postali neobčutljivi na koncept pogodbe. Po navadi je to nekaj, kar se prebere, premisli, o tem posvetuje z odvetnikom in nato podpiše. Ker pa se s tem srečamo nekajkrat na teden v vsakodnevnem osebnem življenju, bi za to porabili skoraj ves čas, ki ga imamo.
Zato se odzovemo kot ljudje. Ubiramo bližnjice in sekamo ovinke. »Ja, seveda.« V anketi, ki je raziskovala, ali ljudje berejo pogoje uporabe spletnih strani ali programske opreme, preden kliknejo »Strinjam se«, je 76% ljudi odgovorilo z »ne«. Vsi ostali so kliknili »Strinjam se«.
Resno, to se je dejansko zgodilo:
Dejanski rezultati ankete. Česa takšnega se ne da izmisliti.
http://falkvinge.net/2013/01/31/routine-dismissive-agreements-to-terms-of-service-are-a-real-problem-poll-inside/
Vendar pa je ta problem kar dvojen. Neposredna nevarnost je, da se državljani odrekajo vsem pravicam, ki jim po zakonu pripadajo, s tem pa vzpostavljajo novo podlago brez vseh pravic, ki bo postala zakon, saj jo bo generacija, ki pride za nami, sprejemala kot normo. Druga težava pa je, da se korporacijam zdi, da potrebujejo vse te – oprostite izrazu – »posrane« pogodbe samo zato, da vam lahko pokažejo preprosto risanko.
Od kdaj moramo podpisovati pogoje, da sploh lahko živimo? Od kod je vse to prišlo? Vse to se da povzeti s tremi besedami: odvetniki, tožba in odgovornost.
Naša družba se je sprevrgla v krij-lastno-rit družbo, kjer ni nihče pripravljen narediti ničesar, kar prosiš, česar ne prosiš oz. sploh ničesar, dokler jim ne zagotoviš, da jim zaradi tega ne boš uničil življenja. V bistvu je vse paralizirano zaradi strahu.
V tem svetu je popolnoma smiselno, da korporacije zapravljajo po več sto tisoč evrov za izpopolnjevanje pogodb, ki jih imajo z vsakodnevnimi strankami. (Saj niste mislili, da radi zapravljajo denar za pisanje tistega »sranja«, s katerim lahko potem nadlegujejo svoje stranke, kajne? Vraga, veliko raje bi tisti denar zapravili za šampanjec na službenem dopustu, kot pa da ga dajo odvetnikom, ki morijo stranke.)
Zato rutinsko ignoriranje pogodb ni le en problem, torej da ljudje hodijo po tankem ledu in podpisujejo, da se odpovedujejo svojim pravicam. To sta najmanj dva problema, saj je težava tudi v količini denarja, ki se ga zmeče skozi okno gospodarstva, da se iz strahu pred tožbami to »sranje« sploh napiše. Najverjetneje bi uvedba predpisov na tem področju koristila vsem, razen odvetnikom. Z vzpostavitvijo nedvoumnih pravnih smernic, ki bi določale, kdaj so korporacije odgovorne in kdaj ne (tako, da se tega s pogodbami ne bi dalo obiti), in nedvoumnih pravic državljanom proti korporacijam – ne drznite si reči potrošniki, saj so to državljanske pravice – ki bi bile prav tako neprekršljive, bi se znebili potrebe po teh pogodbah. Nihče si jih namreč ravno ne želi.
Nevarnost pa leži v regulatorni pasti – da bi bilo ravnovesje med pravicami državljanov in odgovornostjo korporacij na udaru tam, kjer si to želijo tisti, ki imajo denar – in da bi bilo zato težje prihodnjim podjetjem, na katera danes ne moremo misliti. Približno tako, kot monopol nad avtorskimi pravicami greni življenje vsem, razen trenutnim zastarelim posrednikom.
Vendar ne bi bilo to bolje, kakor da ljudje nevede podpisujejo, da se odpovedujejo svojim prvorojencem samo zato, ker so se naučili ne brati pogodb?
* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.
