No, pa smo ga zavrnili. Z referendumom nam je ponovno uspelo za nekaj časa prestaviti odločitev, da bomo v Sloveniji vsi enakopravni, ne glede na spolno usmerjenost. Žal tistih, ki smo glasovali za, ni bilo dovolj, da bi Ustavnemu sodišču sporočili, da referendum ni primeren način za odločanje o pravicah manjšin.
Pozdravljamo vse volivce, ki so se volitev udeležili; vi ste vsaj pokazali politično voljo, za razliko od 64 odstotkov ljudi, ki se referenduma niso udeležili. Zakaj ne? Odgovora na to vprašanje nimamo.
Naj se ve, da je Slovenija 20.12.2015 odločila, da človekove pravice ne pripadajo vsem enako, da ne znamo upoštevati niti lastne ustave, radi pa bi se zgledovali po Zahodnih državah in stremeli k poenačenju z njihovo ekonomsko in družbeno naprednostjo. Dragi sodržavljani, brez spoštovanja človekovih pravic vseh državljanov to pač ni dosegljivo.
64 odstotkov ljudi je presodilo, da je njihov glas na referendumu nepotreben. 64 odstotkov ljudi se torej strinja s tem, da zakonodaja ostaja proti izenačitvi vseh državljanov, ne glede na spolno usmerjenost, saj so s svojo neudeležbo pokazali, da jim taka odločitev povsem ustreza. Prelaganje odgovornosti ni samo slaba navada vladajočih, ampak je očitno nacionalni šport! Tu vas bomo ponovno opozorili na besede župnika Martina Niemöllerja:
Ko so nacisti prišli po komuniste, sem molčal, saj nisem bil komunist.
Ko so zapirali socialdemokrate, sem molčal, saj nisem bil socialdemokrat.
Ko so prišli po katoličane, nisem protestiral, saj vendar nisem katoličan.
Ko so prišli pome, ni bilo nikogar več, ki bi lahko protestiral.
Neudeležba dopušča, da 23 odstotna manjšina z orodjem, ki je namenjeno beleženju volje večine državljanov odločila proti spoštovanju človekovih pravic istospolnih. Manjšina volilnega telesa je odločala o pravicah manjšine z orodjem večine. Zloraba referenduma kot izraza demokratičnosti družbe ne bi mogli prikazati bolje.
Pri nas: referendum. Kaj pa se dogaja v tujini?
Medtem, ko v Sloveniji še vedno ne moremo določiti najbolj osnovnih temeljev, ki omogočajo normalno življenje vseh državljanov in se preprosto ne znamo ravnati po lastni ustavi, so v razvitih državah, kjer te pravice niso več stvar debate, odločali o sistemu ISDS, ki govori o privatnih tožbah držav, ki omejujejo tuja podjetja pri zlorabi zaščitniških zakonodaj, o trgovinskih sporazumih, ki bodo dejansko vplivali na življenja vaših otrok, o enotnem digitalnem trgu in avtorskih pravicah na ravni EU, ki bo določal naše obnašanje na spletu in ki bo vzpostavil skupen nivo za tolmačenje avtorskega prava v EU, o določitvah smernic, kako bo izgledal “odprti internet” v Evropski Uniji, o prihodnosti države sistematskega nadzora v ZDA in o rešitvi migrantske krize, o kateri smo v Podalpski deželi po hitrem postopku pozabili, saj se je le šlo za otroke!
Zatorej si zapomnimo: jutri se bomo morda borili za druge pravice, pravice večine, pravice manjše ali večje manjšine … Jutri smo lahko na vrsti tudi MI. Bo takrat referendum zopet odločal preko manjšine volilnega telesa? Karkoli se bo zgodilo, brez sprotnega pogleda na veliko sliko bo vseeno, saj se bo svet, ne glede na našo odločitev, vrtel dalje. Kam? Naprej.
