Že v prejšnjem članku smo zahtevali, da bi morali nad delom ne samo redarjev, ampak vseh uradnih oseb na terenu izvajati strožji nadzor z uveljavitvijo telesnih kamer tako pri policistih kot tudi pri redarjih, saj s tem ujamemo dve muhi na en mah: dostopamo lahko do izredno konkretnih dokazov v primeru, da pride do ugotavljanja kršitev in obenem aktivno zagotavljamo korektno delo uradnih oseb pri delu z državljankami in državljani na terenu.
Pred kratkim smo lahko slišali, da vlada, odgovorni ministrstvi za javno upravo in notranje zadeve ter predstavniki občin nimajo takšnih načrtov pri redarskih službah. Lotili so se nekaj povsem drugega: Vlada RS je Državnemu zboru poslala predlog novele zakona o občinskem redarstvu, v katerem je redarskim službam podala še več pooblastil in represivnih (z)možnosti, kot so jih imeli do sedaj in povsem ignorirala pereče težave, ki se pojavljajo pri delu redarjev.
Prva težava: nov zakon prinaša preobsežna pooblastila
Z novelo zakona o občinskem redarstvu dobivajo redarji pooblastila, ki so vedno bolj podobna policijskim. Najbolj pereča sprememba je prav uporaba telesne sile in plinskega razpršilca, ki so naslovljeni v spremembah 14. člena.
14. člen se v noveli spremeni tako, da se glasi:
“(1) Občinski redar sme uporabiti telesno silo, če ne more drugače obvladati upiranja osebe …”
“(2) Plinski razpršilec sme občinski redar uporabiti, če so izpolnjeni pogoji za uporabo telesne sile.”
“(4) Občinski redarji prisilnih sredstev ne smejo uporabiti proti otrokom, vidno bolnim, starim, onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam, razen, če je to nujno potrebno za obvladanje njihovega upiranja ali napada …”
Redarji bodo z noveliranim zakonom lahko s telesno silo ali plinskim razpršilcem, ne samo odvrnili napad, ampak silo uporabili tudi za obvladovanje upirajoče osebe. Sprememba pa ne definira, kdaj lahko redar presodi, da se neka oseba upira. Ali je to, ko ne pokaže osebnih dokumentov? Ko oporeka odredbam redarja? Ko v trenutku jeze izreče par grdih besed? Morda, ko podvomi v legitimnost početja občinskega redarja?
Spisali niso nič drugega kot le še eno novelo polno lukenj in nejasnosti.
Druga težava: nekateri redarji že danes hodijo po meji zakonitega
Marsikdaj se upravičeno vprašamo, ali svoje meje tudi prekoračijo? Pritožbe o nedostojnemu delu redarjev neprestano prihajajo v javnost. Povsem neprimerno je, da se tolikšno število pritožb pojavi tako pogosto, kot se pri delu mestnih redarjev. Nešteti negativni odzivi javnosti od odgovornih, tako v odločevalnem procesu kot tudi v upravi, zahtevajo temeljito reformo dela redarskih služb, saj tak odnos med državljani in redarji preprosto ni vzdržljiv.
Nastale situacije ne moremo rešiti tako, da vzroku večine težav, ki smo jim priča, razširimo pooblastila ter jih počasi in postopoma spreminjamo v policiste, ki to niso. Če država želi zapolniti pomanjkanje policistov z več redarji, gre v povsem zgrešeno smer. Bolj smotrno bi bilo prešolati najbolj primerne redarje v policiste in vrzel v policijskih vrstah zapolniti z dejanskimi policisti, ki imajo za pooblastili tudi primerno izobraževanje in ne z “mestnimi šerifi” s kratkim, nekaj mesečnim tečajem.
Srž vseh težav: trenutno izobraževanje redarjev je preveč popustljivo
Poleg nejasne zakonodaje je kritično tudi samo usposabljanje redarjev, ki ga novela zakona ne ureja.
Priznajmo si: nismo vsi za vse. Nekateri so dobri pravniki, drugi zdravniki, tretji mehaniki, četrti policisti, itd. Lepo je živeti v sistemu, kjer te pri doseganju ciljev le-ta ne ovira, dokler si jih sam sposoben doseči. A štirimesečni izobraževalni program, katerega opravi in na koncu naredi praktično vsak, za osebo, ki mora:
- nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,
- varovati ceste in okolje,
- skrbeti za varnost na javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,
- varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino,
- vzdrževati javni red in mir,
- voditi prekrškovni postopek v skladu z zakonom,
- voditi predpisane evidence o izrečenih ukrepih in v zvezi s prekrškovnim postopkom,
preprosto ni dovolj.
Dokler je edina naloga redarja, da piše kazni oziroma listke za napačno parkiranje, se pač razume, občina potrebuje neko lastno službo za izvrševanje nekaterih pravil in s parkirnimi listki ne preobremenjuje policije. Načeloma proti takemu obstoju funkcije redarja nimamo zamer. A ko uradna oseba dobi delna policijska pooblastila, na sebi nosi človeku nevarno orodje ter ‘orožje’ in se od njega pričakuje, da varuje javno premoženje in izvršuje državni monopol nad fizično prisilo, štirje meseci ‘uvoda v redarstvo’ niso dovolj.
Policisti se na svoje delovno mesto pripravljajo z dvemi leti višje šole. Pred spremembo izobraževalnega sistema so opravljali štiri leta srednje policijske šole. Obstoječ nivo izobraževanja ni primeren za odgovornosti, ki jih v Sloveniji nosi redar, zato Pirati zahtevamo, da država izobraževanje te veje represivnega organa vzame resno in dosledno izboljša kvaliteto izobraževanja in izobrazbe, ki so jo redarji deležni.
Trenutno stanje je neprimerno, spremenimo ga!
Zaradi nastalega položaja Državnemu zboru, ministrstvu za javno upravo in ministrstvu za notranje zadeve naslavljamo peticijo, kjer jih pozivamo, naj zavrnejo širjenje pooblastil občinskih redarjev in opozarjamo, da tak način dela ni sprejemljiv!
Skupaj lahko nastalo zagato končno razrešimo. Oddajte svoj podpis, ustavimo neupravičeno širjenje pooblastil!
