Te dni se Direktorat za informacijsko družbo, ki je pristojen za področje informacijske družbe v Sloveniji, seli pod okrilje Ministrstva za javno upravo kamor, kot resor, razen z izjemo razvoja e-uprave, ne spada. Do danes se je direktorat nahajal na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in ostale dejavnosti, ki so jih mogli (vsaj poimensko) naprtiti na neko ministrstvo, pa niso imeli boljšega grešnega kozla, kamor razvoj in nadzor informacijske družbe ravno tako ne sodi. Vendar pa je povezava informacijske družbe in znanosti veliko bolj smiselna, kot povezava informacijske družbe in skrb za javno upravo.
Kam pa potem sodi Direktorat?
Tukaj se zadeva malce zaplete. Informacijska družba je ključnega pomena v razvoju vsake države. V Evropski uniji je povsod prvotnega pomena, na njenem področju se dogajajo tektonski (kvantni) premiki, pri nas pa se je politika več ali manj zaveda le kot simpatično floskulo in ji ne izkazuje veliko pozornosti.
Zato Pirati ostro protestiramo proti takšnemu mačehovskemu odnosu do informacijske družbe in njenemu razvoju ter apeliramo na Vlado Republike Slovenije, da se končno začne resno zavzemati tudi za to področje. Zbudite se že enkrat, politiki! Piše se leto 2016, avtomobili se sami vozijo po cesti, prekleto, vsak človek ima v žepu dostop do skupka celotnega znanja človeške vrste (pa ga sicer uporabljajo za selfije)! Čas je, da kot družba spoznamo, da je informacijska družba najpomembnejša razvojna pot za rast našega gospodarstva! Danes že vidno izgubljamo prednost, ki smo jo nabrali v 90. letih prejšnjega stoletja, ko smo področju namenili pozornost in pomembnost, ki jo od nas zahteva!
Zato je pomembno, da ponovno ustanovimo Ministrstvo za informacijsko družbo, kamor bi vključili vse direktorate, ki so trenutno po različnih ministrstvih in se ukvarjajo s svojimi resornimi informatizacijami, saj je informacijska družba, ne le informatizacija javne uprave, vpletena v vse pore današnje družbe in zato potrebuje svoje mesto.
Razumemo, da ima ministrstvo interes razvijati in prenoviti e-upravo, kar je vsekakor pohvale vredno. A prepoznati moramo, da razvoj enega samega projekta ni edina naloga, ki jo Direktorat za informacijsko družbo izvaja. Korak je vsekakor v pravo smer, a je korak premalo. Na ramenih Vlade Republike Slovenije je, da to področje korenito uredi, brez iskanja bližnjic!
V obliki direktorata si jo sedaj ministrstva med seboj podajajo kot kakšno igračo, s katero si pomagajo razviti kak projekt, ki jih slučajno zanima, na splošno pa na ostale potrebe in dolžnosti razvoja informacijske družbe pozabijo. Kar se vidi predvsem v klatenju sredstev.
Vedno manj denarja za informacijsko družbo
Z različnimi proračuni in rebalansi so direktoratu sredstva dobesedno »sklatili« na le 10% predhodnih sredstev, ki jih je imel na voljo še pred šestimi leti. Seveda je potrebno varčevati, a ne tako in predvsem ne na področjih, ki je ključen za razvoj in blagostanje celotne družbe. Direktorat, ki bi moral skrbeti za digitalizacijo Slovenije ima letni proračun manjši kot kakšna večja šola.
Da je tako lahko vidimo tudi na kazalnikih Evropske digitalne agende, kjer se jasno pokaže, kako Slovenija na nivojih informacijske družbe iz leta v leto stalno nazaduje. In nazadujemo vse od ukinitve Ministrstva za informacijsko družbo, ki je skrbel za skladen razvoj »e-Slovenije«. Kako nerazumevanje informacijske družbe s strani vsakokratne vladajoče politike vlada pri nas, pokažejo tudi sredstva, ki jih ima na voljo Direktorat za informacijsko družbo.
Tudi EU sredstva, ki bi jih Slovenija morala nameniti razvoju v naslednjem razvojnem obdobju do 2020 je pristojna politika tudi tukaj popolnoma ignorirala in malodane izločila področje informacijske družbe iz Operativnega programa do leta 2020, na kar nas je na srečo (ponovno) opomnila in okrcala Evropska Komisija, ter dosegla, da se je to področje, vsaj delno (vlaganje v širokopasovna omrežja), vrnilo v razvojni program, področje digitalizacije Slovenije, razvoj naprednih e-storitev, digitalizacija gospodarstva in skrb za področje digitalne vključenosti pa je popolnoma izostal. Skratka, internacionalni skupnosti izpadamo kot največji bedaki, ker nam ni jasno, da je razvoj informacijskih tehnologij v 21. stoletju ključnega pomena, če želimo preprečiti počasen propad gospodarstva.
Ravno tako ne smemo pristajati na razdvojevanje te ‘igrače’ na več ministrstev, kar nekateri ‘interesi iz ozadja’ dandanes želijo doseči. Financiranje in skrb za javni zavod ARNES, ki je že vrsto let v odgovornih rokah direktorata, bo glede na predlog ostal na MIZŠ. Glede na osnovno poslanstvo ARNES, kot skrbnik akademske raziskovalne mreže in informatizacije slovenskega šolstva po celi vertikali, dejstvo, da ostane javni zavod na MIZŠ niti ni tako sporno.
Težavno pa postane, ko pogledamo globlje v naloge, ki jih ob osnovnem poslanstvu opravlja ARNES. Tukaj pa prihaja do večjih vsebinskih zapletov Zavedati se moramo, da ima ARNES ob akademskem omrežju tudi naloge, ki so mu bile dodeljene, ki bi jih v normalnih pogojih morala izvajati država v drugačnih institucionalnih okvirjih, kot npr. skrb za SIX (SLO Internet eXchange) in SI-CERT. Področje interneta je seveda vitalno in izredno pomemben del informacijske družbe, zato bi bilo popolnoma neodgovorno razdvojevati in prikrivati dolžnosti med večimi direktorati.
Glede na ta, iz naše strani verjetno utopičen predlog, predlagamo, kot kompromisno rešitev, da se področje informacijske družbe postavi neposredno pod vlado (npr. Služba vlade za informacijsko družbo), saj je za področje, ki je tipično vsebinsko horizontalno, zelo pomembno, da ima pomembno vlogo v politiki kot pri splošnem razvoju Slovenije. Tako smer je ubralo že nekaj držav v EU, ki so to področje umestili na pomembno mesto vladnega odločanja, veliko držav je imenovalo tudi svoje CIO (Chief information officer), ki skrbijo za usklajen razvoj digitalizacije različnih sektorjev in so odgovarjajo neposredno predsednikom vlade ali države.
