Jure Trbič je Gorenjec, mož in oče Žige (2) in Žive (8 mes.). Preteklih pet let je direktor Zavoda UP, ki ljudem pomaga pri soočanju s pastmi birokracije. Pirate je spoznal marca 2012, leta 2014 je na parlamentarnih volitvah kandidiral kot eden od nosilcev volilne liste Piratov. Na kongresu stranke, 13. oktobra letos, je bil izvoljen za sekretarja stranke.
Kako je biti oče in Pirat?
Oboje je hudimano naporno. Zahteva ogromno angažmaja in osredotočenosti, časa, neprespanih noči. Hkrati oboje ponuja perspektivo prihodnosti. Kot oče lahko rečem, da želim svojim otrokom vse najboljše. Kot Pirat želim svojim so-Piratom vse najboljše. Če pa si to iskreno želim, mora iti dobro tudi drugim otrokom in drugim družbenim skupinam. Kje naj sicer moji otroci navezujejo socialne stike, se kregajo, zaljubijo, poslujejo, se učijo in tako naprej?
Podobno velja na področju politike.
Pirate aktivno podpiraš preteklih pet let. Kakšna se ti zdi ta zgodba?
Pirate spremljam že od leta 2006, ko so s tem začeli na Švedskem. Že takrat je bila piratska ideja blizu mojim vrednotam in etičnemu sistemu. Vzel sem pot pod noge in v Ljubljani spoznal ekipo. Pritegnila me je človeška plat te skupnosti.
Tu se srečujemo ljudje z zelo različnimi ozadji, prepričanji in načeli. Stranko vidim kot zanimiv talilni lonec, podobno kot družino, kjer lahko z veliko napori in odrekanji dobimo kakovost. Podobnosti so tudi z demokracijo: zahteva veliko angažmaja in motivacije ljudi, a je to najboljši sistem. V katerem koli drugem je cena previsoka.
V piratski zgodbi doslej: Najbolj svetla točka in največji “flop”.
Najbolj svetla točka doslej je poleg ljudi v stranki gotovo uspeh na volitvah 2014. Tudi osebno sem ponosen, da sem bil del te zgodbe. Po eni plati res nismo dobili dosti glasov, a če upoštevamo to, da smo bili zgolj skupina “mulcev” s 1400 evri “proračuna”, je to izjemen uspeh. Tudi ekonomsko – glas na vložen evro – smo najbolj učinkovita stranka. Seveda pa je bilo zraven tudi na tisoče delovnih ur vseh, ki so brezplačno pomagali. Poleg tega smo bili tudi stranka, ki je imela na državnozborskih volitvah 2014 povsem čiste račune – bili smo ena od samo dveh strank, ki so imele finančno vse urejeno po predpisih, kar je potrdilo tudi Računsko sodišče.
Še en zaplet smo zelo dobro izbojevali: Ko nam je Državna volilna komisija volilne enote Kranj zavrnila našo volilno listo, ker smo e-glasovali interno, kar naj bi bilo nezakonito. Prvič v zgodovini je Vrhovno sodišče spremenilo odločbo DVK in tako potrdilo zakonitost našega e-glasovanja.
Največji “flop” je hkrati naša največja kvaliteta, naša dodana vrednost – ljudje. Težko je delati z veliko ljudmi in usklajevati ogromno osebnih interesov. Predvsem v smislu preživetja, saj je ogromno članov nezaposlenih. Tudi sam sem imel to žalostno izkušnjo. Toda to je tisto, kar nas tudi žene naprej.
Kakšna je vloga tajnika?
V tem pogledu stopam v čevlje prejšnjega tajnika Roka Andréeja, kar mi morda ni najbolj všeč, ker menim, da se ta funkcija ne sme poosebiti. Vloga tajnika je sicer opisana v statutu, ena alineja pa se mi zdi, posebej v tem trenutku, ključna: delo s kadri. Delo tajnika vidim v sklopu teh nalog in širše, ključno pa se mi zdi, da mora biti sposoben povezovati raznolike interese na skupen imenovalec. Menim, da mi bodo osvojene mediatorske veščine prišle še kako prav.
Glede na to, da Pirate spremljaš že vsa ta leta, me zanima, kako vidiš “kondicijo” Piratske stranke danes? Tako s stališča tajnika, kot nekoga, ki ima veliko izkušenj v nevladnih organizacijah.
Če stranko primerjam z ladjo, jo vidim kot manjšo barko, mestoma luknjasto, s precej strganimi jadri. Čutim pa, da smo v zgodovinskem trenutku: imamo majhne, a realne možnosti vstopa v državni zbor. Tu bom apeliral na vse člane, podpornike, bivše člane in še koga, da se nam pridružijo. Kajti imam dobro in slabo novico, je pa samo ena: Uspelo nam bo (le in samo) skupaj.
Koliko si spremljal češke volitve?
Premalo. Ker sem ravno službo menjal (smeh). Ampak njihovo zgodbo v grobem poznam.
Kaj se lahko slovenski Pirati naučimo iz uspehov Čehov?
S Češkimi pirati sem v stiku že nekaj let. Vem, da so imeli precej težav in je trajalo več let, da so se izvlekli. Mislim, da so svetel vzor. Kot je bilo napisano tudi v nedavnem blogu, upam, da bomo tudi mi malo bolj “češki”.
Sicer pa gredo na žalost trendi politike v čudne vode. Ljudje so naveličani klasične politike. Volilna udeležba upada, kar je zgodovinsko gledano zaskrbljujoče. Po drugi strani se dogaja a-politika, kot se je zgodilo z dvajsetim rejkjaviškim županom. Njegov program je imel naslednje točke: da bodo vsi dobili brezplačno brisačo za na javni bazen, da bo mestni živalski vrt dobil polarnega medveda, Disneyland v enem izmed malih mestnih parkov ter parlament brez drog. On je, kot kaže, sicer neškodljiv, vendar je veliko lobijev in tajkunskih elementov, ki so šli v politiko in mi vzbujajo veliko skrbi. Ljudi prepričajo, vsebine pa nimajo. Take stranke družbo zelo hitro zapeljejo v temačna obdobja.
Za konec še malo fikcije: Je leto 2021. Piratska stranka je bila leta 2018 izvoljena v parlament. Kaj bi bile tri stvari, za katere bi ti bilo dobro videti, da bi se Pirati takrat z njimi lahko pohvalili?
Gotovo bi se veljalo zavzeti za podaljšanje zastaralnega roka v primeru spolnih zlorab mladoletnih oseb. Kot poslanci bi morali to uveljaviti. Glede na naravo travme bi morali kot politiki zastarani rok odpraviti.
Druga stvar, s katero bi si želel, da bi se takrat pohvalili, je implementacija naše zakonodaje. Mi vse zakone imamo. Pogosto pa jih ne izvajamo. Tretja točka bi bilo urejeno ministrstvo za informacijsko družbo. Da to postane steber družbe sedanjosti.
Dodal bi še področje sociale – čim več socialne ekonomije. Korenita davčna reforma, ki bi pošteno obračunala vse dejavnosti. Konkretno to pomeni, da se davki na dejavnost obračunavajo različno – če je dejavnost družbeno koristna, so lahko tudi negativni. Sem proti subvencijam, zelo pa za davčne olajšave. Dajmo ljudem možnost, da začno ustvarjati.
* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.
