YouTube in glasbena industrija se borita o ključnem segmentu, ki je del nove EU direktive o avtorskih pravicah, medtem ko se bodo o tem kmalu začela zaključna pogajanja med Evropskim parlamentom in Evropskim svetom. Vprašanje je, ali naj bi bili YouTube in druge spletne platforme odgovorni za vsebino, ki jo delijo njihovi uporabniki, če ta krši tuje avtorske pravice.
V tej igri moči korporacij je iz obeh strani tragično na udaru naša svoboda izražanja na spletu. Kot ponavadi v debatah, ki zadevajo avtorske pravice, obe strani na veliko govorita, da zagovarjata interese avtorjev, vendar je vprašljivo, če imajo avtorji na koncu od tega sploh kakšno korist.
Scenarij A: kabelska televizija 2.0
YouTube je večkrat opozoril, da jih različica 13. člena, ki jo je predlagal Evropski parlament, lahko prisili v to, da cenzurirajo milijone video posnetkov v Evropi. Skrb je upravičena: predlog parlamenta bi spletne platforme obremenil z odgovornostjo za vse kršitve avtorskih pravic, ne glede na to, koliko truda vložijo v to, da jih preprečijo.
Nemogoče je popolnoma preprečiti kršitve avtorskih pravic. Svetovni arhiv avtorsko zaščitenih vsebin preprosto ne obstaja, zato platforme nikakor ne morejo vedeti, katere vsebine bi jih lahko spravile v težave. Edina možna rešitev v takem primeru je, da se nalaganje vsebin prepreči vsem razen zaupanim uporabnikom, ki so pretežno velika podjetja. Splet ne bi več bil prostor, kjer se vsak lahko svobodno izraža, temveč bi postal bolj podoben kabelski televiziji.
Ta možnost je razjezila veliko ustvarjalcev video posnetkov. Naslovi posnetkov, kot je “My channel will be deleted”, niso zgolj vaba za klike. Množično brisanje vsebin je povsem možen rezultat, če predlog parlamenta postane pravnomočen.
Scenarij B: ‘’filternet’’, ki ga poganja Google
Hkrati pa ne smemo predpostaviti, da YouTube lobira za interese svobodnega in odprtega spleta. Zadovoljni bi bili, če EU sprejme različico direktive, ki jo predlaga Evropski svet, katero so pripravile domače vlade držav članic. Ta različica dovoljuje platformam, da se izognejo težki odgovornosti, a pod pogojem, da uporabijo filtre pri nalaganju vsebin. Vsak videoposnetek uporabnikov morajo nato potrditi algoritmi, ki pregledajo, če vsebina krši avtorske pravice tretje osebe.
Iz izkušenj vemo, da so takšni filtri polni napak in slej ko prej bodo preprečili nalaganje povsem zakonite vsebine, saj niso sposobni razločiti med pravično uporabo avtorsko zaščitenega dela, kot so parodije in komentarji, ter kršitvami. Ustvarjene vsebine, kot so priredbe pesmi in memi, ki zdaj obstajajo v neki pravni sivini, bodo prve žrtve.
Ti filtri so pristranski do velikih korporacij, saj slepo zaupajo njihovim seznamom vsebin, ki naj bi jih bilo potrebno blokirati, medtem ko so posamezni ustvarjalci obravnavani kot krivi, dokler jim ni dokazana nedolžnost. Take filtre zlahka zlorabljajo “troli” in drugi, ki zlonamerno želijo doseči, da se določene vsebine odstrani. Na kratko: filtri pri nalaganju vsebin so resna grožnja za našo svobodo izražanja.
YouTube in njegov lastnik Google so že vložili na desetine milijonov dolarjev v njihov cenzurni filter z imenom “Content ID”, ki kljub temu še vedno dela veliko napak in povzroča hude glavobole ustvarjalcem na Youtubu. Če bodo tovrstni filtri zahtevani od vseh platform, bo YouTube v veliki prednosti, s čimer si bo zagotovil svoj poslovni monopol na tem trgu. Novi startupi in ostali tekmeci, ki si ne morejo privoščiti razvoja lastnih filtrov, bodo ali propadli ali pa uporabljali licenčen Content ID. Google bi tako lahko postal glavni odločevalec pri tem, kaj Evropejci lahko objavljamo na spletu in česa ne.
Odločen ne obema možnostma!
Axel Voss, predstavnik v Evropskem parlamentu, ki je napisal parlamentarno različico direktive, zdaj predlaga, naj se glasbena industrija in YouTube usedeta in ustvarita kompromis med scenarijema.
Vendar jaz pravim odločen NE obema. Niti ena niti druga možnost ni sprejemljiva in noben kompromis ni možen brez vključevanja neodvisnih ustvarjalcev. Več kot 3 milijone ljudi je podpisalo peticijo proti tem spremembam. Jasno je: Evropejci ne bodo dovolili, da njihova svoboda do objavljanja in nalaganja na splet postane zgolj postranska škoda korporativne bitke.
Medtem ko je jasno, kako ta dva scenarija predstavljata nevarnost za naše temeljne pravice, je manj očitno, kako naj bi pripeljala do dodatnih zaslužkov za ustvarjalce, kar naj bi bil cilj, ki ga bojda zagovarjata obe strani. Hkrati pa členom, za katere menim, da bi prinesli dejanske izboljšave za ustvarjalce, na primer zaščita pred enostranskimi pogodbami, grozi tiha opustitev med pogajanji. Pravica je bila del 14. člena v osnutku, ki ga je pripravil parlament.
Če bo osnutek direktive še naprej zahteval ali neizogibno odgovornost platform ali cenzurne filtre pri nalaganju vsebine, Evropejci ne bodo imeli druge izbire, kot da od svojih predstavnikov zahtevajo, da zavrnejo celotno direktivo, ko bo na vrsti za odločitev prihodnje leto, le nekaj mesecev pred evropskimi parlamentarnimi volitvami.
* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.
