Se zavedam, da se že leta opozarja na vse te različne nečednosti. Ob vsakih volitvah, večjih razpisih za pomembna mesta in podobnih situacijah začnejo padati okostnjaki iz omar vseh barv in oblik. Tukaj prav gotovo ne govorim o rdeče-črnem boju, naši proti vašim, čeprav priznavam, da je tudi to pogosto razlog, da se kakšne nečednosti razkrijejo. Ni problem v tem, seveda je prav da se, sam podpiram najvišjo stopnjo transparentnosti, ko govorimo o javnem interesu.
Ob zadnjih razkritjih avtorskih honorarjev posameznih profesorjev, nedavne vroče polemike (glede na hiter poskok iz Bruslja, verjetno upravičene) morebitne prekomerne dokapitalizacije bank, gradnje pošastno dragih 27 km železniških tirov (1,4 milijarde EUR!!), TEŠ 6 in vseh ostalih mater slovenskih afer bom vdaril po mizi in zahteval naslednje: USTAVIMO SE, USTAVIMO SLOVENIJO in ZADIHAJMO MALO!
Saj vem, patetično, vse drvi mi pa bi se ustavili, saj bomo vse zamudili. Seveda bomo zamudili, 99,5% (morda še več) nas bo vse zamudilo, ostalim 0,5% prav paše, da norimo nekam. Kam niti ni pomembno, za njih je cilj pot na kateri smo in ne končni cilj, ker takrat bo njihov konec. Zato nas iz ene dirke vodijo v drugo, celo pogosto vzporedno. Zato pa, kaj hočem s tem povedati? Slovenija potrebuje dopust, pa recimo temu magari sabbatical (da bodo profesorji razumeli) ali pa polčas, premor, počitek, … ENO LETO VSAJ!
In kako si to predstavljam ter kaj bomo s tem pridobili?
Sploh si ne moremo predstavljati, točne številke pa niti niso jasne, koliko denarja gre čez različne kanale v posameznikove žepe. To so seveda zelo redki privilegirani, znotraj posameznih interesnih skupin, ki so, kot pravimo, pri posameznem koritu in brez kakršnih koli moralnih zadržkov molzejo, v končni fazi denar nas vseh. Koliko denarja je šlo za avtorske honorarje v zadnjih letih smo slišali (1,27 milijarde EUR), koliko v banke (5,3 milijarde) in TEŠ 6 (1,42 milijarde EUR). Ob vsem naštetem pa ne smemo pozabiti še na vso »državno pomoč« podjetjem, ki prejemajo državne subvencije (podatki so sicer do 2012, a 52. stran kar jasno prikazuje sliko in predvsem trende.) Kaj pa »navadni državljani«? NIČ! V zadnjih letih so se nam znižale plače in hkrati povišali davki, zmanjšale so se nam socialne, pa tudi družbeno-politične pravice. Sedaj bodo prodali še družbeno premoženje, kot da je njihovo in ne od vseh nas. Zato pa obrnimo situacijo, obrnimo jo vsaj za eno leto, da bomo videli, da se da.
Predlagam, da za dobo enega leta prenehamo s pobiranjem dohodnine do vključno 3. davčnega razreda, socialnih in drugih dajatev, razen pokojninskih prispevkov. Hkrati pa prepovejmo (visoko obdavčimo) izplačila avtorskih in podjemnih pogodb za vse javne uslužbence in zamrznemo ali ukinemo vse državne pomoči podjetjem.
Kaj bomo s tem dosegli?
1. Večji prihodki posameznikov bodo ob splošnem olajšanju družinskih proračunov vzpodbudili potrošnjo in obtok denarja, kar bo vzpodbudilo gospodarsko aktivnost in rast, posledično veliko več prihodkov v državno blagajno.
2. Z ukinitvijo avtorskih in podjemnih pogodb v javnem sektorju se bomo izognili anomalijam in neenakopravnim situacijam med različnimi segmenti javnih uslužbencev, hkrati bomo privarčevali, javne uslužbence pa pripravili do tega, da se bodo osredotočili na njihovo primarno poslanstvo v javnem sektorju. To ne pomeni, da npr. fakulteta ne more več sodelovati v tržnih projektih, ampak, da sodelujoči na teh projektih še zmeraj sodelujejo kot javni uslužbenci, saj so v končni fazi, do teh projektov prišli kot zaposleni javni uslužbenci, dodatna plačila za opravljeno delo pa se jim izplača v okvirij obstoječe zakonodaje (nadure, poveča obseg del). S tem bo sredstva pridobila predvsem fakulteta, ki jih bo namenjala za svojo osnovne cilje.
3. Z ukinitvijo državnih pomoči podjetjem bi spravili podjetniško/gospodarsko konkurenčnost v bolj enakopravni položaj. Vsaka državna finančna pomoč predstavlja v težkih gospodarskih razmerah veliko prednost pred konkurenco, kar pomeni, da podpira država s tem »monopol« in izkrivlja konkurenco. Iz tega pa naj bodo izključene vzpodbude za raziskave in razvoj, ki jih država financira iz razvojnih sredstev EU perspektive 2020 in podobnih EU mehanizmov.
Če smo se v zadnjih letih s tako lahkoto zadolžili za reševanje bank, za gradnjo najdražje elektrarne v Evropi in se še mislimo naprej za projekte, ki dosegajo astronomske cene, pa se dajmo še za ljudi. Saj se v končni fazi MI VSI zadolžujemo, ko se zadolžuje država, saj moramo mi vsi socializirati in odplačati dolgove, ki jih povzročijo neodgovorni posamezniki v službi naše družbe.
Če pogledamo, koliko bi predlog stal ugotovimo, da bi država na strani prihodkov iz naslova dohodnine izgubila 2 milijardi EUR, pridobila pa seveda na strani DDV, trošarin in davka na dobičku pravnih oseb. Na strani odhodkov proračuna pa bi država privarčevala pri izdatkih državnih pomoči več 100 mio EUR ter pri izdatkih za plačila avtorskih in podjemnih pogodb javnim uslužbencev 100 mio EUR.
Izračun čez palec pokaže, da bi tak projekt stal državo na koncu približno eno milijardo EUR, državljani pa bi lahko vsaj za trenutek zadihali s polnimi pljuči ter se za kratek čas počutili vrednega bivanja v tej godlji pohlepa in izostanka vsakršnih pravnih in moralnih norm posameznikov.
* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.
