“Za Ptuj bi Piratska stranka največ naredila z bojem proti korupciji”

V stranko si se včlanil malo pred prvim junijem, ko si imel še 15 let. Kako – sploh zdaj po včlanitvi – vidiš ptujsko regijo? Kako jo vidi Luka Pirat?

Cela podravska regija je zanimivo območje. Predvsem kulturno je unikaten del Slovenije. Zanimivo je, da Piratska stranka tu ni posebej aktivna, dejal pa bi, da je ta del dežele morda bolj konzervativen od slovenskega povprečja. Nenazadnje je to dokaj samoumevno, saj nismo velika metropola, ki bi lahko razvila liberalne zamisli, vključno s piratskimi. Še vedno pa ne bi rekel, da so ljudje tu izjemno nacionalistični in ne tako ponosni na lokalno kot morda Prekmurci.

Kaj misliš, da to pomeni za delo Piratske stranke, oz. Piratsko gibanje v tej regiji?

Verjamem, da bi v Ljubljani Piratska stranka dobila precej več glasov kot tu, ravno zato, ker so ljudje tu bolj podeželsko naravnani, kar pomeni, da so jim računalništvo in zadeve, ki jih mi podpiramo, manjšega pomena. Dejal pa bi tudi, da Piratska stranka še ni tako dobro razvejana, da bi tu dobila vse glasove tistih, ki bi jo sicer volili.

S katerimi točkami pa se Piratska stranka po tvoje najbolj dotika problematike ptujske regije?

Piratska stranka je usmerjena na celotno državo. Taka je recimo internetna nevtralnost. Kaj takšnega ne moreš uvesti samo v eni občini. Verjamem, da bi Piratska stranka tu največ naredila na področju boja proti korupciji. Tudi sam sem bil namreč priča koruptivnosti v naših krajih, na primer na lastni šoli.

Kaj to pomeni?

Zelo se pozna podeželski način politik na tem območju. Na moji šoli se je zgodilo, da smo imeli župana, ki je ves občinski denar za šolstvo namenjal eni šoli. Vse ostale šole so bile zato slabe. Ko so se približale volitve, pa smo dobili dvigalo in prenovo pročelja šole. Enako je občinska oblast storila na vseh ostalih šolah. Osebno me je to izjemno primitivno pridobivanje glasov čisto osupnilo.

Eno leto si jadralec oz. pilot jadralnega letala. Kako se temu reče?

Ne vem točno, katera je bolj uradna frazeologija? Jadralni pilot ali pilot jadralnega letala?

Kako bi laiku predstavil to svoje udejstovanje? Vemo, da človek sedi v letalu, a – kaj tu “vleče”?

Analitično gledano si v pločevinki, ki leti sto kilometrov na uro. Ko pa to vidiš kot hobi, je jadralno letalstvo precej biblično. Kot bi šel v svobodo. Za razliko od motornih letalcev se nam ni treba držati vnaprej strogo predpisanih načrtov – mi samo okvirno vemo, kaj je naša naloga, potem pa lahko svobodno jadramo. Glavni del, ki je tu privlačen, je občutek dviganja in razgled, ki pa je monumentalen. Smo pa zelo raznolika druščina.

Za včlanitev v stranko si se odločil tudi zaradi možnosti študija, ker si dejal, da želiš študirati na mednarodni fakulteti …

Ne ravno študija. Gre za program na gimnaziji.

V luči tega – pa tudi malo na splošno – kako, da si se pri tej starosti odločil za politični angažma? Vsaj tak v smislu včlanitve v dejansko stranko.

Razlogov je več. Najpomembnejši je, da kot 16-letnik nimam volilne pravice. Na noben način ne morem vplivat na dogajanje v Sloveniji. Edini način, ki mi preostane, je, da se včlanim v stranko ali pa širim določene ideje in s tem posredno vplivam na delovanje države.
Drugi razlog pa je, da politika zame ni samo pogovarjanje ob kavi, ampak da nekaj naredimo, da spremenimo neko stvar, problematiko, težavo, ki nas vse pesti.

Katere tri tematike pa se tebi zdijo najbolj pereče?

Tiste, ki jih obravnava tudi program Piratov. Socialno tržno gospodarstvo in odprtost. Pod odprtostjo mislim intelektualno lastnino in transparentnost države. Tretja bi bila pa energetska politika. Sem velik zagovornik jedrske energije, česar večina strank ne podpira.

Obiskuješ srednjo šolo. Koliko se tvoje razmišljanje razlikuje od razmišljanja tvoje generacije?

Hodim na II. gimnazijo. To je srednja šola na malo višjem nivoju, kar pomeni, da tudi s sošolci debatiramo o stvareh, o katerih običajni srednješolci morda ne. Za celotno generacijo bi tako težko rekel, kako razmišlja, a vseeno menim, da se moji pogledi malo razlikujejo od tistih od mojih sovrstnikov. Poudaril pa bi, da je ta misel, da smo vsi najstniki zagrizeni zagovorniki komunistov, socialistov in anarhistov, napačna. Predvsem moji sošolci so dokaj zmerni, kar je tudi mene pripeljalo v Piratsko stranko.

Dosti mladih ne vidi celotne slike. Kapitalizem vidijo kot pošast in prepričani so, da potrebujemo revolucijo. Težava je, da to ni ravno učinkovit pristop. Na II. gimnaziji stvari gledamo nekoliko širše, vemo, da tržno gospodarstvo deluje s kompromisi. Da se da živeti v tržnem gospodarstvu, ampak hkrati moramo poskrbeti tudi za revne in splošno javno dobro.

Kje vidiš Slovenijo leta 2047?

Po mojem je to vse zelo odvisno od Evropske unije. Slovenija bi brez EU zelo težko kaj spremenila na bolje. Če se bodo trenutni trendi nadaljevali, bo Slovenija bogatejša, bolj urejena, imeli bomo bolj izobraženo prebivalstvo in bolj razširjeno podjetništvo. Drži pa tudi, da bomo imeli zelo veliko ostarelih in temu vprašanju moramo posvečati pozornost že danes. Mislim pa, da je težava rešljiva. Bolje bomo poskrbeli za okolje in zdravstvo. Težava pa bo avtomatizacija – trg delovne sile se bo zelo skrčil. Drugače ima Slovenija sicer po moje zelo svetlo prihodnost.

Kakšne pa so tvoje osebne želje za to oddaljeno leto? Kje želi biti Luka čez 30 let?

Želim biti inovativni podjetnik. Da bi ustvaril podjetje, ki temelji na novih tehnologijah s področja energetike. S tem bi izboljšal svet in hkrati ustvaril nekaj denarja.

Hladna fuzija Kopše d.d. s Ptuja?

Recimo. (smeh) Zelo so me fascinirali torijevi reaktorji. Tudi to je jedrska energija, še bolj varna od današnje. Drugače pa razmišljam, da bi lahko izkoristili nove vire energije. Naredil sem raziskovalno nalogo o letečih vetrnicah. Na večjih višinah je veter konstanten, taka tehnologija pa tudi nikogar ne ogroža – na primer ptic.

Petek je in v goste si dobil tri Pirate s Švedske. Kam bi jih peljal, kaj bi jim pokazal?

Vsekakor bi jih peljal na sprehod okoli našega jezera in na naš grad. Na kosilo bi šli v gostilno Ribič. Večino časa bi pa preživeli doma in igrali videoigrice – kot se za člane Piratske stranke spodobi.