Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu z glasovanjem, ki so ga izvedli na plenarni seji Evropskega parlamenta petega julija 2018, roma v javno (parlamentarno) obravnavo. To pomeni, da imajo evropski poslanci priložnost, da spreminjajo, črtajo ali dopolnjujejo trenuten predlog direktive. Vsi ti predlogi se drugače imenujejo tudi amandmaji, te pa lahko evropski poslanci vložijo vse do petega septembra. Za to imajo dober teden časa pred ponovnim glasovanjem v Evropskem parlamentu, ki je na sporedu dvanajstega septembra.
Internet je že od svojega začetka deloval po istem principu, kot vsem dobro poznana pošta. Vsako pismo, ki ga pošljete, ga pošta odnese do prejemnika, brez pregledovanja in brez odgovornosti za vsebino pisma, ki ga prenaša. Odgovornost za zakonitost vsebine nosi pošiljatelj, pošta pa le opravlja svojo nalogo.
Prenos odgovornosti na pošto bi bilo absurdno, saj bi to zahtevalo, da pošta prebere čisto vsako vaše pismo in samostojno, brez sodišča, odloča ali je zakonito ali ne. Drugače povedano: zahtevalo bi univerzalno cenzuro vsebine.
Točno to sedaj predlagajo za moderne oblike pošte. Prvi so bili na vrsti ponudniki dostopa do interneta, kjer se k sreči obdržanemu pravilu reče “nevtralnost interneta”. A ker so bili tam poskusi (več ali manj) neuspešni, se sedaj selijo eno stopnjo višje: na ponudnike storitev na internetu, kot je Facebook, Google, Reddit, Youtube, Imgur, 9gag, Instagram, Snapchat, … .
13. člen zahteva, da vsi ponudniki z “veliko količino” vsebin (to velja tudi za vaša sporočila, slike, video, .. ) pred objavo preverijo zakonitost vsebin, ki ste jih naložili.
Glavni razlog za to je namenjen izsiljevanju večjih zaslužkov s strani založnikov iz platform kot sta YouTube in Spotify, na katerih so naložena avtorska dela in do katerih imajo pridržane avtorske pravice.
Posledica bo seveda, da boste lahko na te spletne strani naložili le tisto, kar bodo odvetniki korporacij v naprej dovolili. Kultura se razvija na meji “legalnega” in vsa avtorska dela so narejena po zavestnem ali nezavestnem navdihu že videnega. Še huje pa se bo pisalo sicer družbeno sprejemljivim, vendar pogosto nelegalnim memom, parodijam, citatom itd. To pomeni stagnacijo in korporativizacijo kulture v najslabšem primeru oz. opustitev interneta kot največjega spodbujevalca razvoja v zgodovini, ki obstane le kot globalni digitalni reklamni pano, v najboljšem primeru.
Zato moramo pozvati evropske poslance, da morajo 13. člen temeljito spremeniti ali zavrniti.
Več si lahko preberete v odličnem povzetku naše EU poslanke Julije Rede.
