Članice in člani odbora JURI so kljub močnim pritiskom javnosti glasovali v prid cenzuri in korporativizaciji interneta.
Naslednja bitka o usodi reforme avtorskega prava bo v Evropskem parlamentu od 3. do 5. julija.
Za problematične člene bo naša, piratska evropska poslanka, Julija Reda, zahtevala glasovanje na planarni seji celotnega evropskega parlamenta.
Davek na linke: SPREJET
Člen 11, ki zahteva, da vsak, ki deli povezavo do člankov, od lastnika avtorskih pravic (aka. založnika) pridobi (plača za) licenco, je bil sprejet s 13 glasovi za in 12 glasovi proti.
Kaj to pomeni v praksi?
Ko boste na Facebooku objavili link do članka, bo “nekdo” moral plačati lastniku spletne strani, na kateri je članek objavljen. Ko boste na Googlu iskali karkoli, bo moral Google lastnikom spletnih strani plačati za vsak prikazan rezultat.
Kako smo prišli do tega? Tako kot vedno – prej omenjeni založniški lobiji bi v imenu zaščite zaslužkov (oz. lahkega zaslužka na račun velikih internetnih podjetji) raje uničili najbolj pomemben motor napredka (aka. internet) – kot se prilagodili novim tehnologijam in zahtevam potrošnikov.
Smo pa takim poskusom že bili priča tako v Nemčiji kot v Španiji, kjer sta oba spektakularno propadla.
Več o tem si lahko preberete v odličnem povzetku naše EU poslanke Julije Rede, ki se že cel mandat bori proti takim poskusom.
Filtriranje (in cenzura) vsega: SPREJETO
Člen 13, ki zahteva preventivno filtriranje in cenzuriranje vsega, kar odvetniki velikih korporacij smatrajo, da krši avtorske pravice, je bil sprejet s 15 glasovi za in 10 glasovi proti.
Kaj to pomeni v praksi?
Internet je dolgo časa, vse od svojega začetka, deloval po istem principu, kot vsem dobro poznana pošta. Vsako pismo, ki ga pošljete, pošta odnese do prejemnika, brez pregledovanja in brez odgovornosti za vsebino pisma, ki ga prenaša. Odgovornost za zakonitost vsebine nosi pošiljatelj, pošta pa le opravlja svojo funkcijo.
Prenos odgovornosti za vsebino pošiljke na pošto bi bilo absurdno, saj bi to zahtevalo, da pošta prebere čisto vsako vaše pismo in samostojno, brez sodišča, odloča ali je vsebina zakonita. Ali drugače: zahtevalo bi univerzalno cenzuro.
Vendar točno to sedaj predlagajo za digitalne oblike pošte. Prvi so bili ponudniki dostopa do interneta, kjer se temu očitnemu pravilu reče “nevtralnost interneta”. Vendar, ker so bili tam poskusi (več ali manj) neuspešni, se sedaj selijo eno stopnjo višje.
Na ponudnike storitev na internetu, kot so Facebook, Google, Reddit, Youtube, 9gag, Instagram, Snapchat, … .
Člen zahteva, da vsi ponudniki z “veliko količino” vsebin (to velja tudi za vaša sporočila, slike, video, .. ) pred objavo preverijo zakonitost vsebin, ki ste jih naložili.
Glavni razlog za to je namenjen izsiljevanju večjih zaslužkov s strani založnikov iz platform kot sta YouTube in Spotify, na katerih so naložena avtorska dela in do katerih imajo pridržane avtorske pravice.
Posledica bo seveda, da boste lahko na te spletne strani naložili le tisto, kar bodo odvetniki korporacij v naprej dovolili. Kultura se razvija na meji “legalnega” in vsa avtorska dela so narejena po zavestnem ali nezavestnem navdihu že videnega. Še huje pa se bo pisalo sicer družbeno sprejemljivim, vendar pogosto nelegalnim “memom”, parodijam, citatom itd.
To nedvomno vodi v stagnacijo in korporativizacijo kulture v najslabšem primeru oz. opustitev interneta kot največjega spodbujevalca razvoja v zgodovini, ki, v najboljšem primeru, obstane le kot globalni digitalni reklamni pano.
Več o temi si lahko preberete v odličnem povzetku naše EU poslanke Julije Rede.
Kaj to pomeni za naprej?
Pirati se bomo skupaj z našo evropsko poslanko Julijo Redo, našo celotno evropsko zvezo Evropskih Zelenih ter množico tujih in slovenskih nevladnih organizacij ter strokovnjakov 7. julija na plenarni seji evropskega parlamenta borili, da ti ukrepi, ki bodo imeli katastrofalne posledice tako za družbo, kot tudi za same avtorje, ne bodo sprejeti.
Danes smo izgubili bitko, lahko pa, z vašo pomočjo, zmagamo vojno!
