Reforma avtorskega prava je nujna. Žal je bil predlog reforme, katerega ta trenutek amandmirajo v Evropskem parlamentu, na žalost že od samega začetka močno pod vplivom založniškega lobija in je posledično napisan predvsem z mislijo na zaščito zaslužkov velikih korporacij, medtem ko uporabnike, male avtorje, producente, izvajalce, novinarje, učitelje, študente, dijake in raziskovalce prepušča usodi. Pirati prepoznavamo težave, s katerimi se danes soočajo avtorji in mediji na spletu, a smo mnenja, da 11. in 13. člen ne rešujeta njihovih težav, temveč jih le še poglabljata.
11. člen: samouničujoča razprodaja medijev Googlu
T.i. ‘Davek na linke’, ki naj bi od spletnih agregatov novic zahteval plačilo za prikaz obogatenih povezav – poleg povezave še sliko, naslov ter odlomek članka – so v Nemčiji že poizkusili uvesti.
Družba, odgovorna za nadzor in plačilo tega davka, je breme naložila na vse spletne agregate novic, razen Googla. S to potezo so zagotovili monopolni položaj podjetja in onemogočili rast alternativnih rešitev ali kakršnekoli konkurence.
Zgodba se bo ponovila, saj reforma v 11. členu nima vzvoda, s katerim bi podjetje Google prisilila v plačilo take obveznosti.
Uvedba 11. člena bo obenem otežila delo raziskovalnih novinarjev, neodvisnih novinarskih hiš kot tudi boj proti dezinformacijam (t.i. fake news). Skrbi niso neutemeljene, saj potencialni neuspeh reforme ne skrbi le Pirate, temveč tudi novinarje, raziskovalce, strokovnjake, poslovneže in druge.
13. člen: uvedba cenzure po standardih Združenih narodov
13. člen Direktive o reformi avtorskega prava zahteva uvedbo programske opreme za filtriranje vsebine, ki jo uporabniki naložijo na spletne strani. Vsak posnetek, slika, pesem ali besedilo, ki ga bomo želeli naložiti na splet, naj bi ustrezni filtri preverili za kršitve avtorskega prava. Tukaj se znajdejo naše profilne slike, slike javnih dogodkov, videoposnetki, preverjanju bo ob objavi podvržena tudi satirična ali parodična vsebina, ki danes spada pod izjeme pri uporabi avtorsko zaščitenih del.
Med drugim je poročevalec Združenih narodov za svobodo izražanja, David Kaye, Evropski komisiji poslal dokument, kjer 13. člen označi kot očitno obliko cenzure:
“Države in mednarodne organizacije naj se vzdržijo implementacije zakonodaje, ki zahteva proaktivni nadzor oziroma filtriranje vsebine, kar je v nasprotju s pravico do zasebnosti in bo najverjetneje vodilo v cenzuro vsebin pred njihovo objavo.”
implementacija takšnih filtrov je tehnično neizvedljiva, najboljši približki pa so tako velik finančen zalogaj, da jih lahko uvedejo le največja podjetja na spletu, kot sta Google in Facebook. Vsi ostali iz tega področja preprosto ne bodo konkurenčni. Ti sistemi so v praksi izredno nenatančni, kot je očitno pri ContentID sistemu, ki ga uporablja Youtube.
Ko nenatančnost filtrirnih orodij združimo z odgovornostjo za 100-odstotno natančnost filtriranja vsebin na spletnih straneh, postane jasno, da sledi zapiranje in korporativizacija kulture in javnega diskurza na spletu.
S skupnimi močmi bi bili močnejši
Žalosti nas, da založniki ne prepoznajo nevarnosti spletnega monopola, ki ga izvaja podjetje Google. Na tej pobudi bi se lahko pridružili Piratom z našo evropsko poslanko Julio Redo na čelu pri zagotavljanju višje stopnje zasebnosti na spletu, ki bi spletnim gigantom odvzela oglaševalsko premoč, ki so jo pridobili z zlorabo osebnih podatkov njihovih uporabnikov. Tako bi klasični mediji, ki tako poglobljene zlorabe osebnih podatkov ne izvajajo, postali bolj konkurenčni in posledično dobili večji del oglaševalske pogače, Izguba le-te pa je rak rana propada klasičnih medijev.
Evropska unija vsekakor potrebuje reformo avtorskega prava, a ne take, ki bi celino pahnila v 19. stoletje. Kot primer dobre prakse lahko izpostavimo 14., 15. in 16. člen, ki jih Evropski Zeleni skupaj s Pirati podpirajo, ker resnično opolnomočijo avtorje. Potrebujemo reformo, ki bo zaščitila avtorje, novinarje, raziskovalce in uporabnike ter oklestila globalne monopole spletnih gigantov.
